Kultura / dediščina | Kulturnozgodovinske in etnološke znamenitosti | Grad v Svečini

Grad v Svečini

Stoji na položni vzpetini, severno od vaškega jedra. Zgradba je dvonadstropna, pravokotnega tlorisa s štirimi stolpi na vogalih. Fasade so skoraj nečlenjene. Večja okna v prvem nadstropju uokvirjajo kamniti okviri s karnisami, manjša okna v drugem nadstropju pa preprosti kamniti okviri. Vzhodna, južna fasada ima srednjo os poudarjeno z masivnim kamnitim portalom z motivom rustike, volutastim temenikom in nizom triglifov pod profilirano preklado. Enak portal vodi v vežo z dvorišča. Na njem je plošča z napisom o gradnji leta 1629: Domus haec priove cuius velustes ruinam minabutur diruta. A gunda mentis extrusta est anno 1629.

V notranjščini so simetrično razporejeni prostori z oboki v pritličju in ravnimi stropovi v nadstropju. Vežo pokriva banja s sosvodnicami. Ker stavbino jedro pokriva visoka šotorasta streha, vogalne stolpe pa nižje piramidske strehe, nastaja tipična severnorenesančna strešna kompozicija, ki daje stavbi njeno glavno arhitektursko vrednost. Prvi lastniki gradu so bili Cmureški gospodi, ki so ga skupaj s posestvom podarili sekavskim avguštincem (1174. leta), ki so ga posedovali do leta 1784. Izročilo pa trdi, da je prvotni dvor stal na bližnjem griču, severno od današnjega gradu. Leta 1532 so Turki zaradi neuspešnega obleganja Dunaja ob vrnitvi domov stresali jezo nad tistimi, ki so jim prekrižali pot. Tako tudi Svečina ni ušla turški užaljenosti, največja žrtev pa je bil grad, ki so ga požgali in je ostal močno poškodovan. Poškodovali so tudi cerkev. Sedanji grad je bil zgrajen leta 1629. V novi stavbi so uredili kapelo, ki je po jožefinskih reformah prišla v državno last . Naslednji lastnik je bil šentlamberški samostan na Zgornjem Štajerskem. Grad so obnovili in ga obdržali v lasti še v času med prvo in drugo svetovno vojno. H grajskemu kompleksu sodita tudi grajsko poslopje in kovačnica. Grad je vse do danes ohranil svojo renesančno maso.

Seznam datotek